URŠA STREHAR BENČINA
Urša Strehar Benčina je diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, ki je gledališču zapisana od svojega tretjega razreda osnovne šole. V gimnaziji je v okviru Pionirskega doma spoznala improvizacijsko gledališče in z impro skupino Pioniromani osvojila dva naslova prvakov ter dva naslova najbolj ošiljene improvizatorke. V tem času je začenjala tudi z vodenjem kulturnih dni, rojstnodnevnih gledaliških praznovanj ter počitniške gledališke šole, ima pa tudi licenco za poučevanje improvizacijskega gledališča. Vsako leto se udeleži vsaj enega mednarodnega in več domačih izobraževanj in delavnic na področju gledališke improvizacije, klovnovstva, javnega nastopanja, govornega izražanja, pedagoškega vodenja in drugih področij, povezanih z njenim delom in zanimanji. Je tudi redna obiskovalka konference Gledališke pedagogike, kjer izvaja tudi svoje delavnice. Obenem še vedno nastopa tudi kot igralka – najraje v otroških predstavah, pri Improškah, leta 2011 pa je prejela tudi naziv najboljše improvizatorke. Od vsega začetka je sodelovala tudi pri Otroškem festivalu gledaliških sanj, zadnjih nekaj let kot koordinatorka izvedbenega dela festivala. V šolskem letu 2014/15 je prevzela organizacijo Male impro šole in je ena najbolj izkušenih impro mentoric za osnovnošolce v Pionirskem domu.
Uršina knjižna priporočila:
Rohald Dahl - Čarovnice
Ruta Sepetys - V morju zrnce soli
Svetlana Makarovič
IGLA
Hodi hodi tiha igla
lahno, drobno sem in tja,
šiva s komaj vidno nitko
enega na drugega.
Naj le šiva, naj le šiva
mene s tabo, tebe z njim.
Bolj na gosto ko me šiva,
manj besed spregovorim.
Vbada, vleče, zateguje
tenko, ostro, vročo nit,
ko izveš, je že prepozno,
s tisoč vbodi si prišit.
Grlo z grlom, tvoje z mojim,
vse gosteje, vse močneje,
koža raste v tujo kožo,
vse tesneje, vse topleje.
Vleče skupaj lica, ledja,
prsi, ude prepotene,
že sovražno vame sopeš,
že ne moreš stran od mene.
Kaj je moje, kaj je tvoje,
meriš s kamnom med oči –
igla švigne, dlan prebode,
da ohlapne in spusti.
Kar bilo je zavozlano,
se odmotati ne da
in kar je bilo zmečkano,
se nikdar več ne zravna.
Enemu pa dih zastane
in zasluti in spozna.
Pot se razodene sama.
To je pot za enega.
Silovito trzne, plane,
strga kožo od kosti,
izmed cunj telesa vstane
in se izgubi v temi.
Tam neznano. Tam visoko.
Je bilo in je in bo.
Tam neskončno. Tam edino.
Tista zvezda nad goro.
(Makarovič 2002: 188.)
Napotki za Impropiflarje:
https://www.drustvoimpro.si/impro-digitalna-knji%C5%BEnica
http://improvencyclopedia.org/
Randy Dixon - Biti prisoten
Voleta Spolin
Keith Jonston
Uršin glasbeni izbor je dodan na fičkovo playlisto:
1. Pesem, ki jo nahajpa: več mi jih je padlo na pamet, prva mogoče FFS - Piss off al pa Animal collective - Golden gal al pa Greatest showman -This is me
2. Sentiš: Soko - We might be dead by tomorrow, Sharon van Etten - Love more
3. Pesem, ki te spomni na najstniška leta: Se mi zdi, da so Blink 182 pravilen odgovor, ker mam prou spomin iz plaže pa avta pa tko, kako sem jih poslušala.. Tko, da Party song pa Adam's song, pa Don't leave me pa..
